Luna je res glasno sijala 🌕
Ali: nekaj razlogov, zakaj je pisanje dnevnika dobra stvar!
🎧 Epizodo lahko poslušaš tudi na Apple Podcasts, Overcast oz. kjerkoli poslušaš podkaste!
Luna je res glasno sijala oni večer. Bila je ena od tistih lun, ki imajo po novem (oziroma, baje po starem) tista visoko zveneča imena, ... bleščeča luna, "neki neki" luna, ... ko sem razmišljal o naslednji (tej) epizodi tega podkasta, in po nekem čudnem naključju nisem imel v glavi nobene ideje zanjo, čeprav sem se jasno spomnil, da sem jih v zapiske nanizal vsaj ducat.
Na srečo je moje razmišljanje prekinil premik iz balkona za računalnik, kjer sem zdaj.
Čeprav ... zdaj sem za mikrofonom v spalnici, oziroma še bolj natančno sem zdaj v vaših ušesih.
Zdravo. 👋
In ker smo bli ravno tukej, ...
lahko govorim o ...
se spomnim na tisto štorijo ...
Nič ni šlo, nobena od štorij se mi ni zdela vredna tega tedna. Na srečo je na pomoč prišel dnevnik.
Dnevnik
Dnevnik pišem že (v času objave tega podkasta/pisma) že 379 dni, se pravi dobro leto. Idejo za pisanje dnevnika sem slišal pri stoikih, ki sem jih, zaradi modrih misli o življenju, začel poslušati in prebirati pred nekaj leti.
Ryan Holiday, novodobni guru stoicizma, čigar podkast The Daily Stoic močno priporočam, močno priporoča pisanje dnevnika, še več. Pravi, da so dnevnike v starih antičnih časih pisali tako sužnji, kot pisatelji, najbolj slaven med njimi pa je bil celo cesar.
Mark Avrelij, eden izmed petih "dobrih" rimskih vladarjev, ki pa je svoj žalostni konec doživel med drugo markomansko vojno v Vindoboni, v Gornji Panoniji (ali po domače na Dunaju), katere bitko med Rimljani in barbari smo lahko videli v filmu Gladiator Ridleya Scotta.
Uvodna bitka v filmu Gladiator Ridleya Scotta, v katerem je leta 2000 blestel Russell Crowe.
Nazaj k stoikom: le-ti priporočajo pisanje dnevnika tudi zato, ker pravijo, da redno pisanje o svojih izkušnjah in čustvih (in še čem), pomaga pri osebnostni rasti in razvoju.
Pa ne samo to: omogoča nam tudi, da se bolj zavedamo svojih misli in čustev (ki so brez oblike), to pa lahko vodi do boljše samopodobe in samospoštovanja. Pa še vzorce v razmišljanju (in čustvovanju) lahko lažje najdemo in tako lažje rešimo izzive, s katerimi se soočamo.
Pisanje dnevnika lahko torej služi kot orodje za spremljanje lastnega napredka pri doseganju lastnih ciljev in uresničevanju ambicij.
Vse to so res visokoleteči razlogi, zaradi katerih sem, preden sem se lotil pisanja dnevnika, dvomil o pomembnosti pisanja dnevnika (saj, zakaj bi se soočal s svojimi mislimi in čustvi, če sem jih trideset let uspešno utapljal v alkoholu).
Tako se že ne more reševati teh stvari, sem si mislil.
Potem pa je enkrat pri Nini Gaspari (podkast Lovim ravnotežje), gostoval Miha Rekar (živjo Miha, živjo Nina) in lepo po domače razložil, kakšni so pozitivni učinki pisanja dnevnika in, če povzamem z tl;dr enovrstičnico, ki jo je Miha uporabil v blog zapisu o tem, zakaj piše dnevnik:
“Ker sem zaradi tega boljši človek.”
Samopomoč ima slab predznak, filozofija mestoma tudi (odvisno kje si doma, če nisi iz mesta, potem bolj ja), če omenjaš ljudem stoike, te znajo "šlatat za čelo", ... če pa rečeš, da bi rad bil boljši človek, pa se vsi strinjajajo, da je to res plemenita vrlina.
Plus: nekje sem slišal, da veliko kreativnih oseb (pisateljic, pisateljev, pesnic, pesnikov, glasbopiscev, ...) piše dnevnik, ker tako ohranjajo pisateljsko mišico.
Tako sem bil prepričan. Našel sem še en razlog (da vadim pisanje), je pa jeziček na tehtnici prevagala razlaga človeka, ki ga poznam (Miha je bivši ŽVPL-ov dopisnik, (bivši) tviteraški kolega, skratka hupi frud) in še isti dan sem kupil aplikacijo Day One ... in se ne oziral nazaj.
Kaj sem se v tem letu pisanja dnevnika naučil?
Ne vem, ker še nisem bral za seboj. ;) Vsaj ne veliko. Imam pa občutek, da vem, kje in kaj v življenju bo treba spremeniti, da postanem boljši človek in kaj me teži. Sem še na poti, ampak stvari so iz tedna v teden bolj jasne.
Pa boste rekli: lahko bi šel tudi na terapijo, pa ti ne bi bilo treba pisati ... ampak:
a. zanjo nimam denarja;
b. imam okoli terapije še vedno predsodke (kva bom jest to rabu);
c. ker slepo tipkam mi pisanje dnevnika res ne vzame veliko časa;
d. glej a.
Torej, ... dnevnik je ena od tistih pozitivnih navad, ki lahko naredijo življenje malce bolj znosno, če si v njem iskren sam (a) s seboj, ...
Pomaga pa tudi, ko ne veš kaj objaviti na podkastu (epoštnem novičniku). Namreč: ko sem sem zadnjič (oziroma na začetku te štorije) študiral, kaj naj napišem, je aplikacija Day One kar sama našla rešitev, ker me sedaj po letu pisanja obvešča, kaj sem napisal "na današnji dan."
In tako se je zgodilo. Zapis z dne 7. april 2022 je imel tudi tale sestavek, skupaj s ključnikom #knjiga.
To, da sem pisal idejo za knjigo že tako zgodaj, me je pri tem zapisu najbolj presenetilo. Zgodbo poznam, se mi je zgodila in se je (začuda) tudi spomnim. Ampak, da sem imel idejo o knjigi že pred več kot enim letom, to sem pa pozabil. In tako sem pozabil tudi na tale osnutek.
Malo konteksta (vsaj kar se knjige tiče), ko sem lani jeseni pri gostovanju v Številkah Slavku Jeriču, ideji o knjigi rekel "mogoče", sem očitno več kot pol leta pred tem že razmišljal o tej ideji.
In več kot očitno sem razmišljal tudi o odnosu do alkohola. Kar pa, glede na to, da ne pijem alkohola že 636 dni, niti ni tako čudno.
Torej, ... kot mačka okrog vrele kaše: tukaj je prvi osnutek za knjigo.
#knjiga
Moj odnos z alkoholom je vedno bil ... dober. :) Predober. Pravzaprav, odličen.
Za alkohol je znano, da ti da pogum. Kar je v večini primerov čisto res. Včasih pa tudi alkohol ne pomaga. Sploh če si sramežljiv introventiran mulc ... in se znajedeš v avtu z dekletom, ki ti je sicer res všeč, ampak tudi alkohol in žuranje ne pomagata, da bi zbral pogum in storil naslednji korak ... in te tako deklič iz enega teh žurov, namesto domov, pelje pred bivšo osnovno šolo, sredi noči parkira na najbolj temnem delu parkirišča in zašepeta nekaj lepega v uho ... ti pa samo čakaš, da ta "neprijetna" reč mine. Ker si zmrznil. Zmrznil pred šolo.Punca je seveda kaj hitro ugotovila, da iz te moke ne bo kruha in fanta odpeljala domov.
- "Kar pri mesnici me odloži.", je bilo vse, kar je uspel izdaviti fant na poti nazaj. Gledal je, kako je stari AX odpeljal po prazni ulici. Kostanji so dišali. Pomlad je bila v zraku.
- "Neeeeeeeeee ..." se je še nekaj dni slišal odmev krik groze, ko je ugotovil, kaj je, oziroma, česa ni storil.Zgodba ima srečen konec, dekle si je našlo kandidata, ki jo je upal poljubiti, fant iz zgodbe pa se je naučil, da je treba imeti malce več korajže. Malo več prave korajže in se ne zanašati na tekočo korajžo.
Ker tekoča korajža lahko tudi zataji, to je bil nauk zgodbe, ki se je zgodila tistega pomladnega večera. Čez nekaj mesecev sta se spet srečala. Oziroma: srečali. Dekle je fantu in njegovi punci (!!!) ponudilo prevoz domov, potem ko so se po nekem čudnem naključju srečali pred kioskom s hitro prehrano. Fant se je takrat zadnjič peljal v tistem starem AX-u.
Nauk zgodbe
... tule se prvi osnutek prvega poglavja konča, pa niti ne vem, če bo v dejanski knjigi, ker sem vmes napisal že drugačen uvod. Vsekakor pa sem iz napisanega prišel do sledečega zaključka: da je bolje biti v življenju pogumen, kot ne.
Pisanje dnevnika torej očitno deluje!
Super.
Sedaj pa dan za dnem, do konca svojih dni, če bo pa vmes zaradi tega pisanja življenje kaj boljše, pa toliko bolje. Dejstvo pa je, da bomo s pisanjem dnevnika, ali brez, vsi na koncu koncev enkrat končali s tem življenjem. Ker je to dejstvo neizpodbitno je pa vseeno boljše, če se imaš skozi življenje lepo. Ali vsaj lepše. Bodite lepo.
…
Hvala lepa.
In srečno v prihodnosti.
Zapiski:
🏛️ Ryan Holiday - guru modernega stoicizma
🙏 Daily Stoic - podkast o stoicizmu, kjer vas zgoraj omenjeni uči te filozofije
⚖️ Lovim ravnotežje - podkast Nine Gaspari, v katerem je gostoval Miha Rekar (Miha je gostoval v večih epizodah, kar klik na Nino stran, kjer boste našli še ostale pogovore, izpostavil bi pa zadnja dva pogovora)
📔 Miha Rekar - oz. njegov zapis o tem zakaj je pomembno pisati dnevnik (tl;dr ste že prebrali zgoraj, ampak še vedno je fino, če človek ponovi), ker boljših ljudi ni nikoli premalo
🗓️ Day One - Vaš dnevnik za vse življenje. #1 aplikacija za pisanje dnevnika. Čeprav nekateri trdijo, da je pisanje “na roko” (v fizični dnevnik, s fizičnim pisalom) bolje vpliva na vaše možgane, je dejstvo, da je bolje pisat’ v aplikacijo, kot sploh ne. Karkoli bo v redu, le lotiti se je treba, … če si to seveda želite!