Vidmarja vila je nemška ... in prav je tako
(Preden se razburiš, beri dalje)
🎧 Epizodo lahko poslušaš tudi na Apple Podcasts, Overcast oz. kjerkoli poslušaš podkaste!
Že nekaj let na današnji dan tečem mimo nemške Vidmarjeve vile, da se spomnim na dogodke, ki so se zgodili pred mnogimi leti, se poklonim vsem oefovkam in oefovcem, ter vsem, ki so sodelovali v boju proti okupatorju pred mnogimi mnogimi leti. 1
Tako danes praznujemo dan upora proti okupatorju, oz. kot so nas učili v šoli (ko se je ta praznik še imenoval dan OF):
"Dan, ko je v Tacnu počila prva puška."
Kasneje se je izkazalo, da je prva puška počila en drug dan, ampak za to napako nisem čisto prepričan, če lahko krivim socialistično usmerjeno izobraževanje. Lahko, da so bivši oblastniki združili Dan vstaje in Dan OF, ali pa da sem sam zamešal Dan OF z Dnevom vstaje slovenskega naroda, ko, kot pravijo interneti, je dejansko počila prva puška v Tacnu. Oz. nekje pod Rašico. Kdo bi zares vedel …
V resnici niti ni važno. Bolj važno je, da še Nemci vedo, da je ta dan za nas zelo pomemben in zato zelo lepo čuvajo staro Vidmarjevo vilo in prav je tako.
Kajti, pri vprašanju, ki še vedno razdvaja slovenski narod (vprašanje je: kdo je bil na pravi strani zgodovine v II. svetovni vojni) in pri ohranjanju kulturnih spomenikov, kot Vidmarjeva vila je, je najbolje, da jo čuvajo tisti, ki so bili v II. svetovni vojni poraženci in na to zgodovinsko dejstvo še niso pozabili.
Zato je naš “dosmrtni” župan Zoran Janković pred 10. leti uvidel, da ne bo sprave, če Nemci ne bodo kupili hiše (in ker baje Mestna občina ni imela denarja) in tak so Nemci že deset let lastniki tega objekta, v kateri se je začel odpor proti takratnim okupatorjem - Nemcem.
Mogoče se bo zdel komu zasuk ironičen, toda: ne!
Če bi hišo imelo v lasti mesto
Če bi hišo imeli v lasti mesto, bi jo slej ko prej prodali. Ker, kot pravi naš Župankovič, zanjo nismo imeli denarja leta 2013. In če nismo imeli zanjo denarja takrat, ga imamo sedaj še manj ... ker, če nas niso zanimali kulturni spomeniki, kot je Vidmarjeva vila in se je MOL zaradi "pomanjkanja denarja" morala odpovedati predkupni pravici tako pri prodaji Kolizeja, hotela Bellevue, Tobačne tovarne, Vidmarjeve vile, ... in še bi lahko naštevali, potem je še bolje, da so jo kupili Nemci. Oni vsaj lepo skrbijo za hišo. In pred hišo je še vedno spomenik in vse je v najlepšem redu.
Če bi hišo imela v lasti država
Če bi hišo imela v lasti država, bi bila njena usoda še bolj vprašljiva.
Državo vsake toliko let uspe voditi desna stran politike, ki pa dneva OF ne priznava, kot legitimnega dneva boja proti okupatorju (kar je čudno, ker še potomci okupatorjev priznavajo, da so bili njihovi potomci okupatorji ne samo ozemlja Slovenije, ampak so zanetili dogodek, ki smo ga zaradi neslutenih razsežnosti poimenovali II. svetovna vojna, "dogodek" v katerem je življenje izgubilo cca 6 milijonov ljudi). Zato bi desni hišo prodali še preden bi človek rekel "Balaton", novi lastnik pa bi namesto nje zgradil moderno vilo z bazenom, ki bi ga kupil petični vplivnež blizu veljakom Stranke.
Po drugi strani pa tudi leva stran vedno bolj rada pozablja na svoje levičarske korenine, oziroma, še huje: zadnjih nekaj "levih" vlad je levih samo zato, ker jim ne upamo reči sredinske oziroma blago desne vlade, ki se le za potrebe zmage na volitvah (če jim uspe) izdajajo za leve vlade. Take vlade pa bi prav tako z lahkoto pozabile na zgodovinski pomen Vidmarjeve vile in bi hišo z lahkoto prodale, še preden bi lahko kdo rekel "Protiimperialistična fronta" ... kupec bi pa prav tako hišo podrl in kot nadomestno gradnjo zgradil moderen vila blok z bazenom, kjer bi stanovanja za velike novce oddajal kvazipetičnežem prek AirBNB. Za investicijo, kot se reče.
Vidmarjeva vila na današnji dan
Tako bi spomin na tisti legendarni sestanek, ki se je zgodil pred 82. leti in enim dnevom (v resnici so se Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (predstavniki Komunistične partije), Josip Rus (predstavnik levega krila Sokolov), Tone Fajfar (predstavnik Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (predstavniki Slovenskih kulturnih delavcev), v Vidmarjevi vili zbrali 26. aprila 1941 in ustanovili fronto, ki se je imenovala še bolj povedno, kot Osvobodilna fronta, poimenovali so jo Protiimperialistična fronta.
Medklic: torej so se predstavniki tako levih kot desnih struj takratne Slovenije bojevali sprva proti imperializmu, ki je danes še kako živ. Mogoče še bolj kot leta 1941. To pa je še bolj ironično od lastništva Vidmarjeve hiše.
Za zaključek: kot se je izkazalo, so prav Nemci, nekoč naši okupatorji, proti katerim so se naši dedje borili (ali pa z njimi sodelovali), najboljši lastniki Vidmarjeve hiše.
Oni namreč še dolgo ne bodo pozabili na kateri strani zgodovine so bili v II. svetovni vojni.
Vsaj do III. svetovne vojne.
Zato naj: živi nemško veleposlaništvo v Vidmarjevi hiši ... in vesel Dan upora proti okupatorju.
…
Najlepša hvala.
In srečno v prihodnosti.
Zapiski:
Dan upora proti okupatorju - zapis na Wikipediji
Med vsemi, ki so sodelovali v boju proti okupatorju pred mnogimi mnogimi leti, je tudi naša pokojna nona (da je bila OF-ovka smo vnuki izvedeli na njenem pogrebu, ker je bila skromna gospa, se s svojimi prigodami in medvojnimi aktivističnimi dosežki ni hvalila prav pogosto, so jo pa posthumno pohvalile predstavnice in predstavniki OF-ovcev, ki so prisostvovali na pogrebu - z vsemi častmi, ki dobitnici nevem že kakšne medajle pritičejo), pa njen oče in mama in bratje in sestre, pa tudi po mamini strani se je stari ata po dveh letih le odločil, da bo šel med partizane za kurirja (prej je bil za vpoklic premlad in so ga pri miru pustili tako partizani kot Nemci, ki so maširali čez domačo vas (če me spomin ne vara, ... lahko, da so ga prej njegov oče le dobro skrivali pred enimi ali drugimi, ker je bil pač premlad))! Naš nono je živel na Primorskem in se je uspešno skrival pred Italijani, vse dokler ni bilo skrivanje neuspešno ... ampak to je že druga zgodba.